Od 1. do vključno 11. aprila nas čaka delno zaprtje države. V prispevku preberite pravi razlog, zakaj takšni ukrepi …
Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 sta sodelovala vodja strokovne skupine Mateja Logar in vodja oddelka Intenzivne terapije Infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Matjaž Jereb. Med drugim sta pojasnila, zakaj nas čaka delno zaprtje države.
Ukrepi bodo učinkovali, če jih bo javnost spoštovala
Ukrepi za omejevanje širjenja virusa med 1. in 11. aprilom so bili tehtno premišljeni, razloge za uvedbo je pojasnila Logar. Predlog obvezne nošnje mask v urbanih središčih je pripravila svetovalna skupina. Z njim želi preprečiti primere, ko veliko posameznikov mask na javnih površinah ne nosi in ne vzdržujejo varnostne razdalje. Svetovalna skupina je z vidika pozitivnega psihološkega učinka predlagala dovoljeno zbiranje dveh družin na veliko noč, to je petih odraslih oseb in otrok, ob upoštevanju drugih preventivnih ukrepov. V šolah se zgodi veliko stikov, zato je bil uveden pouk na daljavo, ne glede na to, da se stanje v tednih, ko so bile šole odprte, ni poslabševalo.
Uspeh 11-dnevne zaustavitve javnega življenja bo ohraniti reprodukcijski dejavnik R blizu 1. 11-dnevna zaustavitev je za učinkovanje ukrepov boljše časovno obdobje kot pa le 5-dnevna zaustavitev, saj zaobjame dve kratki 5-dnevni inkubacijski dobi, ko se bolezen lahko razvije.
Ukrepov ni bilo smiselno uvesti že 29. marcem, saj se je na izvedbo treba pripraviti, treba jih je smiselno komunicirati. Če ukrepa druženja na veliko noč ljudje ne bodo spoštovali, se bo to lahko odrazilo po 14 dneh v nekaj slabših podatkih v dnevu ali dveh, v splošnem pa to znotraj 11-dnevnega izvajanja ukrepov ne bo bistveno vplivalo na poslabšanje razmer.
12. aprila se v šole vrnejo vsi osnovnošolci in dijaki po modelu C. Predlog samo-testiranja pri otrocih se pripravlja, a še ni pripravljen za izvajanje. Glede varstva otrok staršev, ki so zaposleni v kritični infrastrukturi, se tokrat o upravičenosti ne bodo odločali župani, ampak upravičenost definira že odlok.
Razmere v intenzivnih oddelkih
Za razliko od prvih dveh valov je odstotek bolnikov na intenzivnih oddelkih glede na vse covid hospitalizirane bolnike tokrat višji, je zatrdil Jereb. Tako je tokrat za vse bolnišnice ta podatek 21 odstotkov, v UKC Ljubljana pa je 26 odstotkov. Nemčija ima 30 intenzivnih postelj na 100.000 prebivalcev, Slovenija le 30, maksimalno vseh takih postelj na ravni države je 220, je pa v UKC Ljubljana trenutno zasedenih 38 takih postelj. Smrtnost v prvem valu je bila 31 odstotkov vseh hospitaliziranih in je v drugem valu padla na 27odstotkov. Tak odstotek bi bil v kolapsu zdravstvenega sistema veliko višji. Starostna struktura na intenzivnih oddelkih je 69 let, najmlajši bolnik ima 38 let. Pri mlajših pacientih ravno tako zaznavajo oteževalno okoliščino in sicer pri tistih z diagnozo povišanega krvnega tlaka.
Vir: Vlada Republike Slovenije
Foto: pixabay.com