Moč smeha: Zakaj je pomembno, da se smejimo vsak dan

Smeh pogosto označujejo kot najboljše zdravilo, in to z razlogom. Smeh ni le prijeten občutek, ampak ima tudi številne pozitivne učinke na zdravje, saj lahko izboljša tako telesno kot duševno počutje.

Ena najpomembnejših koristi smeha je njegova sposobnost zmanjševanja stresa. Ko se smejimo, naše telo sprošča endorfine, ki so naravne kemikalije za dobro počutje in nam pomagajo, da se sprostimo ter zmanjšamo občutke tesnobe in napetosti. Smeh lahko spodbuja tudi imunski sistem, izboljša pretok krvi in zniža krvni tlak, kar vse prispeva k boljšemu splošnemu zdravju.

Poleg telesnih koristi lahko smeh izboljša tudi naše duševno zdravje. Smeh nam lahko pomaga, da se počutimo bolj pozitivno in optimistično, tudi v težkih situacijah.

Kako lahko torej v svoje življenje vključimo več smeha? To lahko storite na številne načine, na primer z ogledom smešnega filma ali televizijske oddaje, branjem humoristične knjige ali stripa ali preživljanjem časa s prijatelji in družino, ki nas spravljajo v smeh. Že samo več nasmeha lahko pripomore k boljšemu razpoloženju in izboljša naš pogled na življenje.

Skratka, smeh je bistveni del zdravega in srečnega življenja. Če si vzamemo čas za uživanje v lahkotnejših trenutkih življenja in poiščemo načine, kako v svoj vsakdan vključiti več smeha, lahko izkoristimo številne prednosti, ki jih prinaša dober smeh. Zato se smejte – vaše telo in um vam bosta hvaležna za to!

Viri:

  1. American Heart Association. (2017). How to Lower Blood Pressure with a Smile.
  2. Berk, L. S., Felten, D. L., Tan, S. A., Bittman, B. B., & Westengard, J. (2001). Modulation of Neuroimmune Parameters During the Eustress of Humor-Associated Mirthful Laughter. Alternative Therapies in Health and Medicine, 7(2), 62–76.
  3. Cousins, N. (1979). Anatomy of an Illness. New England Journal of Medicine, 301(6), 320-323.
  4. Martin, R. A. (2001). Humor, laughter, and physical health: Methodological issues and research findings. Psychological Bulletin, 127(4), 504–519.
  5. Miller, M., Fry, W. F., & Flaherty, J. A. (1980). Components of laughter: Examining the relation of gelotophobia and gelotophilia to contemptuous and affiliative laughter. Journal of Research in Personality, 14(1), 70-80.
  6. Provine, R. R. (2000). Laughter: A Scientific Investigation. Viking.
  7. Rotton, J. (1991). The effects of humor and gender on the relationship between social support and psychological well-being. Journal of Social Behavior and Personality, 6(3), 569-579.
  8. Svebak, S., & Høigaard, R. (1996). Laughing at oneself: Sense of humor and psychological well-being. Personality and Individual Differences, 21(2), 293-296.

Foto: pexels.com